Kataster nepremičnin

UREDITEV MEJE PARCELE

V postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje se ureja oziroma evidentira meja parcele ali del meje parcele.

Kdo? Vlogo za ureditev mej parcele, ki v zemljiškem katastru niso evidentirane kot urejene lahko oddate če ste lastnik, solastnik ali skupni lastnik parcele.

Zakaj? Če meje vaših parcel niso evidentirane kot ureje meje v zemljiškem katastru in vas zanima kje potekajo, ali želite ograditi vašo parcelo, itd.

Rezultat? V postopku urejanja meje izdelamo elaborat ureditve meje, ki predstavlja strokovno podlago za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje v zemljiškem katastru. Če se lastniki strinjajo s predlagano mejo (to je meja, ki jo je predlagal geodet na mejni obravnavi in katera se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra), izda geodetska uprava odločbo o evidentiranju urejene meje.

ZDRUŽITEV ALI DELITEV PARCELE

Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, pomembno je, da imajo vse parcele v zemljiški knjigi vpisano tudi enako stanje drugih stvarnih pravic (npr. hipoteke, služnosti itd.), sicer vpis združene parcele v zemljiško knjigo ne bo mogoč. Delitev parcele je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele.

Kdo? Zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije lahko vloži lastnik parcele oziroma druga oseba, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo. Pri solastnini ali skupni lastnini morajo vložiti zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije vsi solastniki oziroma skupni lastniki parcele skupaj.

Zakaj? Postopek parcelacije boste potrebovali, ko boste želeli prodati del parcele ali morda želeli ločiti gradbeno parcelo od kmetijskega zemljišča ali razdeliti zemljišče med dediče,…

Rezultat? V postopku parcelacije se izdela elaborat o parcelaciji, ki prikazuje vse spremembe (nove meje in površine) katere se evidentirajo v Zemljiškem katastru. Pred evidentiranjem delitve parcele mora biti urejen tisti del meje, ki se dotika nove meje, nastale z delitvijo. Postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije se lahko izvede skupaj, na podlagi enotnega elaborata. Ta mora vsebovati sestavine elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije. Pristojna geodetska uprava odloči o zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije z odločbo. Na podlagi odločbe se v zemljiško knjigo poočitijo novo nastale parcele.

IZRAVNAVA DELA MEJE PARCELE

Pod določenimi pogoji lahko s soglasjem vseh mejašev spremenite potek že urejene meje med parcelama.

Kdo? Postopek evidentiranja izravnanega dela meje se začne na zahtevo lastnika.

Zakaj? Enostaven primer je, ko se postavlja zidana ograja in je v meji lom, kar bi postavitev ograje po lomu znatno podražilo, zato obstaja možnost mejo izravnati oz. poravnati lom, ali morda menjava zemljišča brez posredovanja notarjev. Lastnika sosednjih parcel se lahko sporazumeta o izravnavi urejenega dela meje, evidentirane v zemljiškem katastru, če se površina manjše od obeh parcel ne spremeni za več kot 5 %, vendar v nobenem primeru za več kot 500 m².

Rezultat? Podjetje izdela elaborat o izravnavi meje. Sestavni del elaborata izravnave dela meje so izjave lastnikov o soglasju k izravnanemu delu meje. Geodetska uprava na podlagi odločbe evidentira novo izravnano mejo kot urejeno mejo, kjer se parcelne številke ne spremenijo.

EVIDENTIRANJE ZEMLJIŠČA POD STAVBO

Za evidentiranje zemljišča pod stavbo gre, kadar stavba še ni evidentirana v zemljiškem katastru.

Kdo? Zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja zemljišča pod stavbo poda lastnik zemljišča, imetnik stavbne pravice ali investitor gradnje. Če na zemljišču stoji večstanovanjska stavba, lahko zahtevo vloži tudi lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe, ali upravnik stavbe.

Zakaj? Zemljišče na katerem stoji stavba (novogradnja ali stara stavba) je v zemljiškem katastru še vedno evidentirano kot kmetijsko zemljišče ali stavbišče (po starem), ali pa je bila obstoječa stavba razširjena, prizidana…

Rezultat? Izdela se elaborat za vpis zemljišča pod stavbo, kar zajema elaborat za vpis stavbe v zemljiški kataster in elaborat za vpis stavbe v kataster stavb. Geodetska uprava v tem primeru evidentira zemljišče pod stavbo v zemljiškem katastru, hkrati pa evidentira stavbo v katastru stavb ter popravi podatke v registru nepremičnin.

Opozorilo! Pri večstanovanjski stavbi, ki je zgrajena po uvedbi zakona o graditvi objektov – ZGO -1 (datum veljavnosti 1.1.2003), je potrebno navesti številko grdbenega dovoljenja in datum njegove izdaje.

SPREMEMBA DEJANSKE RABE ZEMLJIŠČA

Kdo? Zahtevo o spremembi dejanske rabe zemljišča lahko vloži lastnik zemljišča.

Zakaj? Če želite spremeniti dejansko rabo zemljišča, kot je dejanska, npr. se gozdna površina spremeni v kmetijsko ali drugo rabo razen gozd in bi želeli, da se spremani tudi vrednost zemljišča, glede na dejansko rabo.

Rezultat? Podjetje izdela elaborat za evidentiranje spremembe dejanske rabe in ga pošlje na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrstvo nato spremeni dejasko rabo, če je ta sprememba upravičena.

EVIDENTIRANJE POGODBENE KOMASACIJE

Komasacija je zložba parcel, ki imajo različno pravno stanje glede lastninske pravice in razdelitev po zložbi oblikovanega zemljiškega sklada na nove parcele.

Pogodbena komasacija je komasacija stavbnih ali kmetijskih zemljišč, ki se izvede na podlagi pogodbe med lastniki. Lastniki parcel na predvidenem območju pogodbene komasacije morajo najprej poskrbeti za ureditev mej parcel na obodu območja pogodbene komasacije, saj pogodbena komasacija ni dopustna, če obodne meje komasacijskega območja niso dokončne.

Pogodbena komasacija se izvede na podlagi dokončnega komasacijskega dovoljenja, drugega dokončnega akta, na podlagi katerega je dovoljena komasacija, ali potrdila o tem, da komasacijsko dovoljenje za predvideno komasacijo ni potrebno. Komasacijsko dovoljenje ali drug akt, na podlagi katerega je dovoljena komasacija, mora vsebovati načrt komasacije oziroma natančen opis predvidene komasacije, ki omogoča njeno izvedbo v naravi, ali navedbo, da komasacija na tem območju ni omejena s predpisi. Komasacijsko dovoljenje oz. potrdilo, da dovoljenje ni potrebno, izda pristojna občina.

Rezultat tehničnega dela postopka je elaborat pogodbene komasacije, ki je strokovna podlaga za uvedbo upravnega dela postopka pogodbene komasacije pri geodetski upravi.